-
1 drive
1. past tense - drove; verb1) (to control or guide (a car etc): Do you want to drive (the car), or shall I?) voziti2) (to take, bring etc in a car: My mother is driving me to the airport.) peljati3) (to force or urge along: Two men and a dog were driving a herd of cattle across the road.) voditi4) (to hit hard: He drove a nail into the door; He drove a golf-ball from the tee.) udariti5) (to cause to work by providing the necessary power: This mill is driven by water.) gnati2. noun1) (a journey in a car, especially for pleasure: We decided to go for a drive.) vožnja2) (a private road leading from a gate to a house etc: The drive is lined with trees.) dovoz3) (energy and enthusiasm: I think he has the drive needed for this job.) zagon4) (a special effort: We're having a drive to save electricity.) kampanja5) (in sport, a hard stroke (with a golf-club, a cricket bat etc).) udarec6) ((computers) a disk drive.) pogon•- driver- driver's license
- drive-in
- drive-through
- driving licence
- be driving at
- drive off
- drive on* * *I [draiv]1.transitive verbgnati, goniti, pognati; zabiti; vreči, zagnati (žogo); vbiti; voditi, upravljati, šofirati; pregnati, spoditi; siliti; peljati; preutruditi; graditi (cesto); vrtati (predor);2.intransitive verbpeljati se; hiteti; voziti se; meriti, ciljatito drive to the wall ( —ali into the corner) — pritisniti ob zid, ugnati v kozji rogto drive s.o. mad — razbesniti kogato drive s.th. into s.o. — vbiti komu kaj v glavoto drive s.o. hard — zatirati kogato drive s.o. to despair — spraviti koga v obupII [draiv]noungonja; vožnja, ježa; gonilo, pogon; dovoz, vozna pot; pritisk; energija, napor; težnja; American nabiralna akcija; kampanja
См. также в других словарях:
dokázati — tudi dokazáti kážem dov. (á á á) 1. utemeljiti, podpreti kako trditev z dokazi: dokazati svoj alibi; na sodišču je dokazal svojo nedolžnost; dokažem ti resnico; dokazali so, da to bolezen povzročajo virusi; s pričami je dokazal, da ni kriv;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèizpodbíten — tna o prid. (ȅ ȋ) ki se ne da izpodbiti: neizpodbitni dokazi; neizpodbitna resnica; ekspr. nanj se ne moremo zanesti, to je neizpodbitno dejstvo / ekspr. neizpodbitna pravica delavcev do samoupravljanja nèizpodbítno prisl.: neizpodbitno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bél — a m (ẹ̑) fiz. enota za merjenje jakosti zvoka ali glasnosti í [beu̯] ž (ẹ̑) 1. les. svetlejši les na obodu debla; beljava: bel je že preperela 2. vet. očesna bolezen, pri kateri postane leča motna; siva mrena: konj ima bel ◊ anat. bela živčna… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
čŕn — í ž (ȓ) 1. knjiž., redko črnjava, črno: črn za nohti 2. nav. slabš., zlasti v ruskem okolju preprosto, revno ljudstvo: črn je popivala po krčmah a o stil. ó prid. (ŕ) 1. ki je take barve kot oglje ali saje, ant. bel: črni lasje; črn maček;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
